Obstoječe metode zdravljenja keratokonusa, kot so uporaba poltrdih kontaktnih leč, intrakornealni obročki, lamelarna keratoplastika in presaditev roženice, zdravijo posledice keratokonusa in ne vzroka.
Cross linking je nova oblika zdravljenja keratokonusa, ki se je izkazala za edino metodo, ki zaustavi napredovanje bolezni. Namen posega je povečati stopnjo mreženja oziroma povezovanja kolagena v roženico, da bi se ponovno vzpostavila potrebna mehanična stabilnost. Fotooksidacijska metoda se lahko v kratkotrajni terapiji preprosto in varno uporablja, saj se pri tem ne spremeni prosojnost roženice.
Poseg povezovanja, da bi se stabilizirala roženica, se izvaja ambulantno. Poseg se izvaja z uporabo anestetika v obliki kapljic za oči. Pred obsevanjem z UVA-žarki se delno odstrani epitel roženice, da se okrepi razširjanje v tkivo. V časovnem presledku dveh minut se uporabijo 2 do 3 kapljice riboflavina, ki absorbira UV-sevanje in kot fotosenzibilizator ustvari reaktivni kisik. Pri tem se 90 % UV-žarkov absorbira v roženici, tako da ni nevarnosti za lečo oziroma mrežnico očesa. Čas sevanja je okoli 30 minut. Bolnik leži na hrbtu, njegov pogled pa je osredotočen v ciljno svetlobo. Zaradi uporabe anestetičnih kapljic za oči je poseg popolnoma brez bolečin.
Po posegu se na roženico namesti mehka kontaktna leča, ki deluje zaščitno in se pusti na roženici do popolnega okrevanja pokrovnega sloja roženice. Prvi dan po posegu imajo bolniki bolečine, saj se mora vrhnji sloj roženice zarasti prek prostih živcev roženice. Bolečine si lahko bolnik blaži z uporabo kapljic za oči in s protibolečinskimi tabletami. Končni rezultat lahko bolnik pričakuje po 3 mesecih.
Glede na dosedanje rezultate tega postopka, ki je bil prvič izveden leta 1988 in se je nato za poseg odločilo na tisoče pacientov, lahko pričakujemo stabilizacijo roženice predvsem zaradi močnega povezovanja vezivnega tkiva roženice. Dosedanje klinične izkušnje kažejo, da postopek preprečuje napredovanje keratokonusa in je v glavnem doseženo izboljšanje zaradi zmanjšanja nepravilne zakrivljenosti roženice.
Prve dni po operaciji lahko pride do prehodne pordelosti oči, srbenja, pekočega občutka, zamegljenega vida in zaslepljenosti na močni svetlobi.
Pozitivne strani posega
Metoda cross linking keratokonusa ne pozdravi, ampak prepreči napredovanje bolezni. Zelo pomembno je, da bolnik to razume. Bolniki, ki so poseg opravili, morajo še naprej nositi očala ali kontaktne leče.
Namen navedenega načina zdravljenja je zaustaviti razvoj keratokonusa,preprečiti nadaljnje poslabšanje vida in potrebo po presaditvi roženice.
Študije, objavljene v Evropi, kažejo varnost in učinkovitost metode cross linking pri bolnikih s keratokonusom. Triletni in petletni rezultati kliničnih raziskav kažejo upočasnitev ali popolno zaustavitev progresivnega stanjšanja roženice pri vseh bolnikih, pri katerih je bila uporabljena ta metoda. Biomehanična merjenja kažejo odlične rezultate povečanja trdote roženice za približno 300 %.
Kakšna so mogoča tveganja in posledice?
Tveganja za zaplete po posegu smo že navedli in so minimalna. Do zdaj ni zabeležen primer zameglitve leče (katarakte) zaradi posega cross linking. Poseg se izvaja na zunanji površini roženice (epitelu) in je zato okrevanje po posegu zelo kratko, vendar je kljub temu lahko oko med celjenjem razdraženo.
Katera so druga manjša in manj pogosta tveganja?
Nekateri bolniki ne morejo nositi kontaktnih leč še več mesecev po posegu.
Zaradi spremembe oblike roženice je včasih treba spremeniti kontaktne leče ali nositi očala.